»Za Kevina Costnerja, ki je bil v začetku devetdesetih eno največjih imen v Hollywoodu, je Obzorje nekakšna vrnitev: prva glavna filmska vloga po letu 2020 in prvi režijski projekt po dobrih dvajsetih letih.«
»Čeprav je bil ta čas v Parizu zame izredno težek, preživljala sem hud razhod in spolno me je napadel nekdo, s katerim sem delala, sem bila tako polna hvaležnosti za ta projekt, ljudi, s katerimi sem se zbližala, in to čudovito vlogo. Vrtinčasta mešanica čustev, ki se jih šele zdaj učim razumeti.«
»Želim si, da ne bi bilo to zame povezano s tako travmatičnim dogodkom, a to je prava divjina življenja. Kako ujeti kaos v lepoto. Garala sem, da sem se ozdravila in se naučila, kako se spraviti z osebo, ki me je napadla, in kako se spraviti sama s seboj.«
»Veliko ljubezni pošiljam vsem zlorabljenim tam zunaj. Proces je tako počasen in nelinearen. Želim povedati, da sem tukaj za vsakogar, ki se mora pogovoriti ali se izpovedati ali odpreti neizgovorjene prostore v sebi. Prosim, pošlji mi zasebno sporočilo, če potrebuješ varen prostor, kjer lahko deliš misli.«
»Mislim, da je treba biti optimističen glede tvorbe jezika, učenja novih besed in govora o stvareh, ki v preteklosti niso bile dobro postavljene v jezik, učenja o tem, kako zgraditi zavezništvo, posebej za lastno dobro počutje. To je res čudovito zavedanje ne samo o strukturah moči, ampak tudi to: Draga, potrebujemo počitek. Imejmo boljše ure na snemanju, bodimo prijazni drug do drugega.«
